Prizadeti moški navadno zdravniku najprej opiše težave z erekcijo. Zdravniki ga nato povpraša o simptomih, da bi se prepričal, ali gre res za impotenco ali morda za kako drugo spolno motnjo (na primer težave z ejakulacijo). Vpraša ga tudi, ali je spolno poželenje tako močno, da doseže zadostno erekcijo za spolno občevanje, ter ali ima erekcije med spanjem oziroma v zgodnjih jutranjih urah med prebujanjem. Odgovori na ta vprašanja zdravniku pomagajo ugotoviti, ali so impotenco povzročili telesni ali duševni dejavniki.

Zdravnik se pozanima tudi o morebitnih prestanih operacijah na prostati, danki, medenici ali ožilju. Upošteva vse morebitne spremembe moških spolnih znakov - velikost prsi, mod in spolnega uda - ter spremembe poraščenosti, glasu ali kože. Pretehta tudi čustvene težave prizadetega moškega (depresivnost, anksioznost). Pomemben dejavnik je lahko tudi nova stresna okoliščina, kot so menjava spolnega partnerja in neurejeni odnosi s sodelavci. Poleg tega se zdravnik pozanima, ali moški jemlje kakršnakoli zdravila, pije alkohol ali uporablja mamila.

Včasih zdravnik odvzame vzorec krvi za določitev ravni celotnega in biološko uporabnega testosterona. Pomanjkanje tega hormona lahko povzroči impotenco, povečanje dojk (ginekomastija), izgubo sramnih dlak in manjša, mehkejša moda. Merjenje krvnega tlaka v nogah lahko nakaže težave z arterijami v medenici in dimljah, ki oskrbujejo spolni ud s krvjo. Zdravnik lahko preveri, ali je oživčevje spolnega uda normalno.

Druge preiskave krvi pomagajo odkriti osnovne bolezni, ki lahko povzročijo impotenco. Z ugotavljanjem števila krvnih celic lahko odkrijemo anemijo in okužbe, z merjenjem krvnega sladkorja ali glikostatienega hemoglobina pa sladkorno bolezen. Zdravnik se lahko odloči tudi za merjenje ravni TSH (hormona, ki spodbuja delovanje ščitnice).

Žile, ki s krvjo oskrbujejo spolni ud, pregledamo z ultrazvokom. Če je potrebno, v spolni ud vbrizgamo zdravila, ki širijo arterije; če ud tudi tedaj ne nabrekne ali pa moški ne more vzdrževati erekcije, so vene v spolnem udu bržkone prepustne in ne morejo zadrževati krvi.


PSIHOLOŠKI DEJAVNIKI:

Poskusite se znebiti stresa, strahu, zaskrbljenosti in drugih negativnih čustev. Strah v telesu povzroči sproščanje adrenalina in drugih stresnih hormonov, kar moti doseganje erekcije. Začnite tako, da se znebite napetosti in v postelji uživajte brez spolnega odnosa ali z aktivnostmi, ki ne zahtevajo erekcije.Spolni odnos imejte zjutraj. Poželenje in raven hormonov sta zjutraj največja, takrat smo tudi najmanj izčrpani. Privoščite si vsaj 6 ur spanja na dan, saj utrujenost ubija sposobnost erekcije.V odnos vpeljita spremembe, mesta in položaje. Dolgčas in vsakodnevne navade hitro lahko povzročijo ugašanje erekcije. Najpomembnejši je pogovor s partnerjem. Težave ne skrivajte v sebi, o njej se pogovarjajta in skupaj iščita rešitve. Z dobro komunikacijo bosta izboljšala tudi druge težave (skrbi v službi, družini, finančne težave), ki lahko nezavedno vplivajo na vaše psihično stanje. Ne dovolite, da vas zajame malodušje – osredotočite se na pozitivne stvari vašega življenja in jim posvetite več prostega časa (hobiji, družina, šport). Naučite se sprostiti. Redno začnite vadite tehnike sproščanja – npr. jogo, meditacijo.

TELESNI DEJAVNIKI:

Težave s krvnim obtokom in sladkorna bolezen: pride do poškodbe žil, živcev in ostalih tkiv, ki sodelujejo pri doseganju in ohranjanju erekcije. Povišan krvni tlak, bolezni srca, povišan holesterol: pri teh težavah pogosto pride do poapnenja in zožanja žil, kar ovira pritok krvi v penis in povzroča težave erekcije. Depresija: zaskrbljenost, strah pred neuspehom in negativni pristop znatno pripomorejo k impotenci. Bolezni prostate: po operativnih posegih lahko pride do poškodb živcev in žil v okolici penisa. Razne bolezni: alkoholizem, ateroskleroza, ledvične bolezni povzročajo motnje pri erekciji. Jemanje nekaterih zdravil: k impotenci prispevajo nekatera zdravila proti povišanemu krvnemu tlaku (zaviralci kalcijevih kanalčkov in beta blokerji), antidepresivi in nekatera zdravila za srce. Zdravil ne smete prenehati jemati, ampak se morate posvetovati s svojim zdravnikom.

IMPOTENCA IN POTENCA

Stigma v zvezi z impotenco se je v zadnjih letih nekoliko zmanjšala, ocenjuje Nena Kopčavar Guček, dr. med., spec., iz ljubljanskega Zdravstvenega doma Vič - Rudnik: »Nedvomno je eden od razlogov tudi večja možnost izbire načinov zdravljenja. Pred desetimi leti se je tak pogovor z zdravnikom morda zdel nesmiseln, saj so bile možnosti zdravljenja omejene na mehanske posege, kot so injekcije, posebne črpalke. Odkar so na voljo enostavnejše rešitve v obliki tablet, je zdravljenje tovrstnih težav bolj dostopno, zato so tovrstni pogovori v naših ambulantah pogostejši. Tudi akcije ozaveščanja so nedvomno dosegle svoj cilj, a moških s tovrstnimi težavami ni malo!« Kot meni Dejan Bratuš, dr. med., spec. urolog iz UKC Maribor, se za posvet pri zdravniku še vedno odloči manjši del moških, ki imajo težave s spolnostjo – opogumi se jih namreč le kakšna četrtina: »Stanje se je v zadnjih letih, ko se o tem več piše v medijih, izboljšalo, saj je pred desetimi in več leti, kot so pokazale raziskave, pomoč dobil samo vsak deseti moški.« Kot ugotavlja, ima približno polovica moških, starejših od štirideset, že kakšne težave z erekcijo, a so te običajno v začetni obliki, ki moškemu ne preprečujejo aktivnega spolnega življenja. Težav je s starostjo sicer vse več, poudarja Bratuš, je pa veliko tudi tistih, ki jih imajo že v mladih letih. »Pri tej mlajši skupini prevladujejo psihogeni vzroki težav,« še pristavi. »Znano je, da 10 odstotkov motenj ostane nepojasnjenih, 10 odstotkov je psihičnih, 80 odstotkov pa organskih,« nadaljuje Kopčavar Gučkova. »Motnje erekcije so pogosto povezane s kroničnimi boleznimi, kot so nekatere nevrološke bolezni, še posebno parkinsonova bolezen, sladkorna bolezen, slabokrvnost, depresija, žilne bolezni, endokrine bolezni, bolezni ščitnice. Vzrok so lahko tudi daljše kolesarjenje, debelost in spolno nasilje v preteklosti. Kirurški vzroki za motnjo erekcije so poškodbe medenice, operativni posegi na prostati, mehurju, debelem ali zadnjem črevesu. Težave z erekcijo lahko povzročajo tudi nekatera zdravila: proti depresiji, zvišanemu krvnemu pritisku, pomirjevala, alkohol, nikotin in druge droge. Stres in izgorelost sta pomembna dejavnika!« Rešitev običajno najde že izbrani osebni zdravnik, ki bolnika dobro pozna, pojasni družinska zdravnica: »Ko so motnje erekcije nenadne, nepovezane z običajnimi dejavniki, netipične in nerazložljive, pacienta napotimo k urologu.«


Kdaj govorimo o impotenci?
Erekcija je rezultat sprememb v mišicah, živcih in žilah penisa. Kri se prečrpa v penis, zaradi česar ta postane čvrst. To se običajno zgodi, ko začnemo misliti na spolnost in smo vzburjeni. Spolna stimulacija povzroči, da signali potujejo po živcih, ki vodijo od hrbtenjače do genitalij. Penis se poveča, ker se zaradi stimulacije žile v penisu razširijo in lahko vanje pride več krvi, medtem ko krvne ploščice zaprejo vene in ne pustijo krvi, da bi odtekala nazaj v telo. Impotenca pa se pojavi, ko penis ni dovolj čvrst oziroma pokončen, da bi moški lahko imel spolni odnos. Sam se sicer lahko tudi spolno zadovolji, doživi orgazem in izbrizga seme, vendar pa ne more prodreti v partnerico. To se zgodi, ker v penis ne more priti dovolj krvi, ali pa, ker kri v penisu ne more ostati dovolj dolgo, da bi omogočila erekcijo.

Zakaj pride do impotence?

V preteklosti je veljalo, da so težave z erekcijo bolj ali manj posledica psihičnih težav. Torej naj bi imeli moški impotenco predvsem zaradi preobremenjenosti, stresa, depresije ali pa težav v odnosu med partnerjema. Ti dejavniki so še vedno lahko vzrok, še posebej pri mlajših moških. Sicer pa danes večino primerov, celo 80 ali 90 odstotkov vseh, lahko pripišemo organskim težavam. To pomeni, da impotenca pogosto kaže na kakšno drugo bolezen, na primer na srčna obolenja, sladkorno bolezen ali obolenja živčevja. Impotenco lahko povzročajo tudi nekatera zdravila, med katerimi so na primer beta blokerji, zaviralci pet alfa reduktaze (Avodart, Prostide). Pogosto pa imajo težave tudi moški po operaciji prostate. Rak prostate je namreč najpogostejša oblika raka pri moških, z operacijo pa je moški praviloma ozdravljen. Lahko pa se po operaciji prostate pri moškem pojavijo težave z uhajanjem vode in pa impotenca, zaradi česar moški ne more več imeti spolnih odnosov. Vendar pa tudi takšnim bolnikom danes že lahko pomagamo pri zdravljenju impotence. Med pomembnejše dejavnike tveganja štejemo še zvečan krvni tlak, zvečane vrednosti krvnih maščob, zvečano telesno maso, večji obseg trebuha (kaže na težave pri presnavljanju) in razvade, kot so kajenje in nedovoljene droge.